Blog

V mladosti nisem razmišljala, da se bom ukvarjala z duhovi, dušami, onostranstvom, posmrtnim življenjem, energijami in vzorci. Želela sem biti oblikovalka oblačil, učiteljica zgodovine in nemščine.  Življenje me je popeljalo na mnoge stran poti, mi pokazalo mnogo destinacij, a mi vedno znova dalo vedeti, da vse kar sem doživela, vse kar znam in zmorem, je zgolj vezni člen do nečesa večjega. Kaj je bilo tisto več, nisem razumela oziroma nisem niti hotela razumeti, do nekaj let nazaj.

Denar je sveta vladar. Ljudje smo postali popolnoma odvisni od snovnega sveta. Navezani smo na materialne stvari, na avtomobile, telefone, računalnike, najljubše hlače … Denar vrti svet in je zelo dobra energija, če znamo z njo pravilno postopati. Bankovci in kovanci so zgolj menjava za znanje. Materialno vedno prihaja in odhaja.

V življenju se neštetokrat srečamo s preprekami in težavami vseh vrst. Najpomembnejša lekcija je, da nikoli ne obupamo in se vsakič znova poberemo. Zemeljsko življenje ponuja mavrico čustev in občutij. Naša Zemlja je planet čustev in vsi, ki smo tu, smo se za to življenje odločili kot duša. Dokler ne osvojimo vseh dušnih lekcij, se bomo vračali, rojevali in umirali.

V Univerzumu duše nimamo potrebe po »duši dvojčici«, saj smo v osnovi samozadostne. Popolne. Zemeljsko življenje v nas vzbudi potrebo po večnem iskanju sorodne duše. Na zemlji čutimo praznino in neizpopolnjenost, če nismo v paru. Tekom življenja tako vsak od nas išče osebo, ki nas bo osrečila in nam ponudila občutek brezpogojne ljubezni. Brez partnerstva imamo lahko občutek praznine, nepopolnosti.

Duša ne pozna bolezni, bolečin in strahu. To je produkt zemeljskega življenja.Strah je produkt ega. Ohranjamo ga živega v naših glavah in sčasoma se zažre v naše telo in dušo. Postane del nas, postane mi. Na Zemlji ne dedujemo bolezni, marveč vzorce. Kdo od staršev nima v sebi strahu pred preživetjem, strahu pred pomanjkanjem, strahu pred izgubo? Vse to so vzorci, ki jih podedujemo, s katerimi odraščamo in katere predelujemo.

Vsak človek sanja. Sanje imajo več faz in sanjamo na različnih stopnjah. Možgani naj bi po besedah strokovnjakov bili najbolj aktivni v REM fazi, kjer so sanje najbolj žive. Prav v tej fazi naj bi si sanje najlažje zapomnili. V sanjah naša duša zapusti telo in potuje. Spoznavamo stvari, ki so z zemeljskimi očmi nesprejemljive in popolnoma iracionalne. To so drugi svetovi, druge dimenzije, za katere smo v REM fazi najbolj dojemljivi.

Vse je energija. Ljudje, živali, rastline in predmeti, vsak ima svojo vibracijo.  Ljudje najlažje živimo, sodelujemo in delamo z ljudmi, ki so na naši frekvenci. Pomembno vlogo pa imajo tudi stvari v našem domu. K dobremu ali slabemu energijskemu stanju pripomorejo tako staro in/ali rabljeno pohištvo, stvari pokojnikov in/ali stvari, ki jih dobimo v dar.

Danosti in sposobnosti prinesemo s seboj ob rojstvu. Vsak od nas ima darove. Razvijamo jih celo življenje. Najbolj intenzivno smo z njimi soočeni tekom infantilne dobe, a ti darovi kaj kmalu »zamrejo« tekom otroštva in mladosti. Veliko odgovornost tu nosi šolski sistem, ki popolnoma odpove, ko pride na temo duhovnosti.

Smrt je le začetek. Ko se nit med fizičnim in astralnim telesom pretrga, umremo, a kot človek, ne kot duša. Spletene vezi med živimi in mrtvimi se ne zabrišejo s smrtjo. Teh vezi ni moč pretrgati. Pokojniki vam potrjujejo obstoj duš in posmrtnega življenja vsak dan  z najrazličnejšimi znaki in simboli. Ko jih ne znate razbrati ali jih zaradi žalovanja ne vidite, potem je čas, da obiščete medija.

Tekom življenja se vsi soočimo s smrtjo. Žalujemo vsak na svoj način. Ni pravega in napačnega žalovanja. Na pogovor z dušami umrlih je potrebno počakati vsaj tri mesece po smrti. Potrebujemo čas, da ozavestimo smrt in začnemo žalovati.