Blog

Pokojniki z nami vsak dan skušajo vzpostaviti stik. Od nas je odvisno ali bomo znake in simbole »videli« ali ne. Umrli lahko z nami vzpostavijo stik na najrazličnejše načine.

Z izgubo najdražjih se nam podre svet. Prepolni smo žalosti, jeze, zamer in vprašanj. Radi bi imeli še par minut z njimi, da bi jih še zadnjič objeli, jim povedali, da jih imamo radi, jim oprostili ali njih prosili za odpuščanje oziroma jih vprašali ZAKAJ. Radi bi zapolnili manjkajočo vrzel, ki je nastala s smrtjo drage osebe in iščemo in iščemo odgovore.

Po fizični smrti se življenje nadaljuje v Onostranstvu. Obstajamo naprej, le da smo v drugačni energijski obliki. Tudi na drugi strani ima naša Duša smisel. Imamo začrtano pot. Učenje se ne neha s fizično smrtjo. Duša raste in se razvija, zato so še toliko bolj dragocena spoznanja preminulih. Uvide delijo z nami na pogovoru z umrlimi.

Prvega novembra smo obiskali grobove naših dragih pokojnih. Dan spomina na mrtve doživljamo vsak na svoj način. Na površje priplavajo spomini, potlačena čustva in najrazličnejša občutja. Predvsem se čuti nekakšna drugačna energija in prav zato smo se na portalu Moia.in odločili, da priznanega slovenskega medija Urško Puš, povprašamo o tem kako ona doživlja 1.11. in če so res v zraku drugačne energije.

Prvi november, dan spomina na mrtve. Dan, ko bodo na pokopališča romale trume žalujočih svojcev, prijateljev, partnerjev … Dan, ko se širna Slovenija spominja preminulih. Dan, ko nam je vsem na glas »dovoljeno« govoriti o smrti, dušah, posmrtnem življenju in nebesih. Tedne prej se vse vrti okoli priprav na dan mrtvih.

Smrt nikomur ne prizanaša. Je del življenja. Vsak od nas se je z njo že soočil na takšen ali drugačen način. Neizbežno je, da bomo vsi nekoč umrli. A medtem, ko bo naša duša živela naprej, se za marsikaterega žalujočega življenje ustavi. Proces žalovanja je proces let, desetletij. Ni dveh oseb na zemlji, ki bi žalovali enako. Ne obstaja univerzalno zdravilo, ki bi ga lahko zaužili ob izgubi bližnjega in bi bili čez pet minut ozdravljeni vseh bolečin, žalosti in solz. Ne gre tako.

Duša ima svoj namen. Ima poslanstvo. Prišla je na zemljo s specifičnim razlogom. Želi se uči, naučiti in izkusiti stvari, ki so na voljo le na planetu Zemlja. Pred prihodom smo »podpisali pogodbo«, neke vrste seznam vseh izkušenj, ki si jih želimo predelati, zato, da bi končno dosegli svoj namen ter se nehali rojevati in umirati.

Predpraznični čas je namenjen čiščenju starih stvari in povabilu novim energijam. Še kako pomembno je, da skušamo pred Božičem dom očistiti vseh starih in neuporabnih stvari. Lahko jih zgolj pospravite ali pa zavržete oziroma komu podarite. Ob prehodu iz starega v novo leto vnesite v vaš dom svežino in čiste energije.

Vsako bitje in vsaka stvar ima svojo vibracijo. Vse ima energijo.  Ljudje najlažje živimo, sodelujemo in delamo z ljudmi, ki so na naši frekvenci. Pomembno vlogo pa imajo tudi stvari v našem domu. K dobremu ali slabemu energijskemu stanju pripomorejo tako staro in/ali rabljeno pohištvo, stvari pokojnikov in/ali stvari, ki jih dobimo v dar. Pri energijski postavitvi doma je pomembnih več faktorjev. Najboljši recept,  za dobro frekvenco doma je, da kupujete zgolj tisto, kar vam je všeč in kar potrebujete. Ne kupujte navlake in lovilcev prahu. Ne kopičite stvari.

Ljudje se obračajo name z najrazličnejšimi problemi in »diagnozami«. Besedo diagnoze sem dala v navednice namenoma, saj se velikokrat zgodi, da me človek prestrašen kliče, ker mu je nekdo obrazložil kaj vse je z njim/njo narobe. Postavljanje diagnoz je lahko za človeka usodno. Nekdo, ki nima praktičnih izkušenj z umrlimi, njihovim prehajanjem, ki ne razume kaj in kako je potrebno z njimi ravnati (sploh v primeru »zataknjenih« duš), ne more podajati neizpodbitnih dejstev, ampak med ljudi širi zgolj strah in paniko. V tem prispevku se bom osredotočila na nekaj najbolj pogostih stavkov, ki krožijo v spiritualnem svetu in jih uporabljajo nevešči ljudje.