Blog

Osamljenost, nerazumljenost, neslišanost, žalost, izobčenost, depresija, bujna domišljija, jeza in bes. Največkrat omenjene besede otrok, ki posedujejo dar jasnovidnosti, jasnoslišnosti in/ali jasnočustnosti. To so otroci, ki zaznavajo entitete in se velikokrat počutijo izdane in nesprejete od ljudi, kateri naj bi jih imeli brezpogojno radi in jih sprejemali v celoti – staršev.

Ljudje nismo edini prebivalci Vesolja. Človeštvo je od nekdaj zanimalo nadnaravno in nadnaravno je vedno bilo del naših življenj. Paranormalno je ime za vse kar je družbeno nesprejemljivo, od Vesoljcev do NLP-jev in duhov.

Vsak od nas ima svoj namen in poslanstvo na Zemlji. Za življenje na planetu čustev smo se odločili. Ljudje in situacije, ki jih doživljamo tekom življenja so vnaprej dogovorjene. Gre za t.i. dušne dogovore, ki jih ob vstopu na Zemljo enostavno pozabimo.

Prečkanje na onostran ni tako enostavno kot se morda sliši. Duša umrlega mora po smrti najti portal, t.i. luč, vstopiti v njo in se podati na pot v onostranstvo. Šele na drugi strani jih pričakajo večna ljubezen, mir in brezskrbnost.

Načinov klicanja duhov, demonov in ostalih entitet je več vrst, ena zelo priljubljenih oblik in morda najpogostejših je OUIJA tabla. Klicanje je le za usposobljene osebe. Osebe, ki vedo kaj počnejo in se popolnoma zavedajo zakaj to počnejo ter imajo toliko znanja o drugih dimenzijah, svetovih in civilizacijah, da ga uporabijo zgolj v najvišje dobro.

»Namišljeni« prijatelji ne obstajajo. Otroci lahko poosebijo avtomobilček ali lutko, vendar to ni isto kot moč videnja umrlih duš. To, da starši ne vidite »namišljenih prijateljev« še ne pomeni, da le-ti ne obstajajo. Zakaj bi si otrok izmislil kaj takega? Starši potrebujete malo vere in odprtosti za energijski svet.

Vsak lahko komunicira z umrlimi svojci.  Nekateri ljudje duše umrlih čutite, nekateri jih slišite, vidite, vonjate in/ali komunicirate z njimi. Darovi so različni; od jasnoslišnosti, do jasnočutnosti in jasnovidnosti. Strah je tisti, ki nas prikrajša za vse našteto oziroma povedano drugače, ego je smrt za duhovni razvoj.

Pokojniki z nami vsak dan skušajo vzpostaviti stik. Od nas pa je odvisno ali bomo znake in simbole »videli« ali ne. Umrli lahko z nami komunicirajo na številne načine.

Mediji smo ljudje, ki lahko govorimo z dušami umrlih. Jih vidimo, slišimo, čutimo in vonjamo. Razlikujemo se v načinu dela in prejemanju sporočil. Pogovor z dušami umrlih je interpretacija pokojnikovih sporočil. Vsaka duša je unikat in potem takem je vsak readinh unikaten.

Dolga je pot do spoznanja kdo v resnici smo, zakaj smo tu in kaj je naše poslanstvo. Pot polna ovinkov in preprek nas vodi v neznane, redko obljudene in včasih temačne kraje. Hkrati nam življenje pošilja ljudi, ki nam pomagajo ločiti zrno od plevela, svetlobo od teme in dobro od slabega.