Blog

Vsak nosi svojo odgovornost, tudi pri readingu. Naloga medija je, da prevaja sporočila in komunikacijo iz onostranstva. Stranka ravno tako nosi pomembno odgovornost pri pogovoru. Želim, da imate enkratno izkušnjo, zato z vami danes delim nekaj preprostih, a koristnih nasvetov, ki jih je vredno upoštevati preden pridete k meni v pisarno. Ti nasveti veljajo za vse, ki ste naročeni pri meni ali morda na svoj termin readinga še čakate.

V življenju se nemalokrat srečamo z izgubami. Največkrat žalujemo za pokojnimi svojci, partnerji, prijatelji in hišnimi ljubljenci.  Poleg fizične, poznamo tudi simbolično smrt.  S slednjo se navadno soočamo po razpadu zveze, po izgubi službe, po selitvi itn. Zagotovo najdaljša faza žalovanja nastopi ob fizični izgubi drage osebe.

Zadnje čase se v pisarni velikokrat pogovarjamo o življenjskem poslanstvu. Kaj sploh to je? Gre za skupek vseh vaših izkušenj, tako iz prednatalne dobe kot tega življenja.  Poslanstvo ni nekaj kar najdemo za vogalom ali nam je podarjeno. Svoj pravi namen odkrijemo šele sčasoma, tekom let. Res pa je, da nekateri prej stopijo na to pot, drugi kasneje. V končni fazi je vse odvisno koliko slišimo in upoštevamo dušni klic in ne koliko so nam partnerji v podporo.

Bliža se dan spomina na mrtve, ko bo večina Slovencev obiskala grobove pokojnih svojcev in prijateljev. Že kar nekaj časa pred prvim novembrom se začnejo priprave z urejanjem grobov, pripravo cvetja in nakupom sveč. V tem času je prebujena kolektivna zavest spomina na naše drage pokojne svojce in prijatelje. Okoli prvega novembra tako postanemo bolj dovzetni za energije. Od nas je sicer vedno odvisno ali bomo znake in simbole »videli« ali ne. Izpostavila bom 7 najpogostejših načinov komunikacije onostranstva z nami.

Z vami danes delim mojo osebno zgodbo. Konec septembra sva s partnerjem letovala na jugu Turčije. Pred odhodom sem se trdno odločila, da bom imela nekaj od dopusta in sem zavestno izklopila moj dar komuniciranja z umrlimi. Hotela sem mir. Nobenih mrtvih ne želim med zasluženim počitnikovanjem. Zgodilo pa se je ravno nasprotno.

Sliši se kot čudežna reklama za prašek: »Dolgoletne težave lahko zdaj rešite v trenutku!« Morda je slišati privlačno, a to je tudi vse. Instant rešitev NI! Ne obstajajo! Ni nam dano na Zemlji, da v trenutku razrešimo družinsko problematiko, ki se vleče že desetletja. Nič na tem planetu ni tako enostavno, da bi še včeraj imeli silno težko situacijo, danes pa smo se zbudili v pravljico.

Smrt je del življenja. Kot medij se z njo srečujem dnevno in ugotavljam, da se ljudje s fizičnim odhodom različno soočamo. Nekateri se smrti bojijo, drugi se z njo spopadajo na najbolj lahkoten možen način. Strah pred smrtjo je zagotovo nekaj kar poznamo le na Zemlji. Duša je namreč nesmrtna. Naše telo je tisto, ki je umrljivo.

Nikamor se ne premaknete. Stagnirate. Želite si drugačnih odnosov, a nič se ne premakne. Ujeti v začaran krog. Ujeti v odnose, ki ničesar več ne dajejo, samo še jemljejo. Sami sebe ste spravili v začaran krog in sami se lahko rešite ponavljajočih se zgodb. Vedno imate možnost odločitve. Vedno. Če vam kaj ni všeč, lahko to nemudoma spremenite ali se pritožujete še naprej in ne naredite ničesar.

Vsak dan se srečujemo z negativnostjo in pesimizmom, ki se največkrat odražata kot obsojanje. Ni in ni konca zameram, nevošljivosti in  maščevalnosti. Komu na čast? Ima kdo kaj od tega? Ali resnično kaj bolje spimo po pljuvanju in obsojanju ljudi? Se kaj bolje počutimo, če vsako stvar prekomentiramo in se vtaknemo v stvari, ki niti slučajno nimajo veze z nami? Vedno vsevedi človek, ki svetuje, četudi ga nihče ni vprašal za nasvet.

Že v otroštvu nas starši učijo prositi za stvari in se za njih lepo zahvaliti. Precej časa porabijo, da nas programijo na »Prosim« in »Hvala«. Naučijo nas, da je vse pogojno. Če boš naredil/a to, se bo zgodilo to in to. Ne povedo pa nam, da nas učijo iz svojih občutkov in strahov, ki so jih sami podedovali od staršev in jih zavedno oziroma nezavedno prenesejo na nas. Način in pristop prevzamemo in ga uporabljamo skozi celo odraslo življenje in te iste vzorce bomo prenesli tudi na svoje otroke, če jih ne predelamo.