PONOVNO SNIDENJE S POKOJNIM OČETOM!

» Ko sem pred kratkim zgubila očeta, sem bila izredno jezna na vse okoli sebe,. Na zdravnike, mamico, sebe in celo na njega samega … Bolečina ob izgubi bližnje osebe je nekaj kar se ne da opisati, je občutek žalosti in jeze. Predvsem pa bolečina ne izgine. Boli in boli.

Začela sem brskati po internetu, če pri nas obstaja medij, saj sem si želela pogovora z očetom. Z njim nisva imela šans, da si poveva zadnje besede, saj se je bolezen v enem dnevu stopnjevala v komo … In našla sem jo, našo prelepo Urško, žensko, ki me je popeljala v svet duš.

Komaj sem čakala dan, da jo spoznam in da mi pove kaj več o medijih.Takoj, ko sem vstopila k njej, sem začutila toplino. To je oseba, ki nosi v sebi srečo, pozitivno energijo. Je kot sonček, ki nas greje.

Začele sva z pogovorom. Prvi se je oglasil seveda moj dragi očka in ker Urška itak ne ve kdo in kaj sem, ni vedela, da je bil razlog mojega obiska prav stik z očitom. Ko se je oglasil, sem začela jokati, saj nekako nisem do takrat vedela, da zares obstajajo mediji tudi pri nas. Oglasilo se je veliko bližnjih dušic, ampak najbolj sem bila vesela sporočil mojega očija, ki ga še danes zelo pogresam. Sporočil mi je stvari, ki so trenutno najbolj pomembne, povedal mi je kakšne znake daje meni, ko je ob meni in še kup drugih sporočil in potrditev je menil meni in mojim. Najbolj me je razžalostilo in razveselilo hkrati, ko je rekel naj svoji hčerki kupim rafaelo. To je bila stvar, ki jo je oči moji hčerki vedno kupil, ko jo je videl.

Sploh ne vem kako naj se zahvalim tebi Urška, ni besed s katerimi se ti lahko oddolžim. Vem samo to, da si me zelo pomirila, mi prenesla sporočila mojih dušic in mi povedala kje in s kom so moji najdražji sedaj, ko jih ni ob meni.

Urška hvala ti , ker obstajaš. Hvala ti, da sem te spoznala. HVALA TI KER SI TU IN NAS POMIRIŠ.

Se vidive še kdaj. »

S.