Izkušnje

KAKO PREDAVANJE DOŽIVLJA OBČINSTVO

Draga Urška,

Neizmerno sem se veselila Tvojega predavanja. Tema mi ni tuja, doživljanje ob smrti najbližnjih tudi ne. Doživela sem kar nekaj odhodov in ob vsakem doživljala lastno doživljanje oz. proces sprejemanja.

Zelo zanimivo se je zečela moja prisotnost na predavanju. Že nekaj minut prej, ko sem se peljala poroti Mladinskemu centru sem nenadoma sredi pogovora s prijeljico utihnila, ker sem začutila pritisk v grlu, ki se je stopnjeval do hripavosti. Hm, pričela sme se ukvarjati sama s sabo – česa ne morem izraziti, kaj se mi dogaja v komunikaciji – potem se je samo še stopnjevalo – cmok v grlu – in dobila sem odgovor v času tvojega predavanja – ko si povedala, da občutiš fizične blokade na svojem telesu, ko komuniciraš oz. jih prepoznavaš – sem začutila pokojno babico – natanko v predelu grla – zadnje dni pred smrtjo sem ji pomagala čistiti grlo, ker ni mogla več požirati in dihati. Ko sem jo začutila se je cmok v grlu manjšal in izginil.

Téma, ki si jo predavala mi je blizu in znana in poznana. Ampak kanaliziranje oz. vse kar si predajala pa je imelo smisel. Dobila sem dosti odgovorov. In najbolj zanimivo je bilo to, da si mi odgovore podajala zelo sistematično, smiselno in ob pravem času. Tako da, spet, hvala Tebi in Mojim, na drugi strani mavrice. Samo en primer. Kar nekaj časa sem se ukvarjala, v zadnjem času, s tem kako sta babica in dedek doživljala prodajo stanovanja, ki sta mi ga zapisala (ali je bilo ok, da sme prodala itd. itd.) in sem dobila odgovor, prijatelj Jože je svoji partnerki Jasni še enkrat povedal tisto kar sem ji že jaz in ti, ko je bila njegova hčerka pri tebi, in še in še …..

Skratka – hočem ti povedati, da sem jaz, osebno, doživljala predavanje na svojstven način. Dobila sem točno tisto, kar sem rabila. Sem se pogovarjala z ostalimi in vsaka je doživljala na svoj način in na svoji »stopnji primerno« so pa bile udeleženke, ki so rabile »vedeti« kaj se dogaja na drugi strani – brez izgub in tiste, ki so preživele že izgubo.

Glede na to, da te poznam mije res zanimivo opazovati kdaj te odnese na predavanju. Veš kako si dobra, ko te odnese. Tako malo zaokrožiš z očmi – in se vidi, da ne razmišljaš pač pa jih “gledaš” oz. poslušaš. In ne znam opisati, ampak prav vem kdaj “si z njimi”, zamaknjena si in hkrati fullll skoncentrirana.

Skratka – definitivno pridem še na kakšno predavanje in seveda individualni reading. Če si »odprt« in hočeš slišati potem slišiš.

Sem na novi »poslovni poti« in … sej veš…. vedno so izzivi, vedno so vprašanja in vedno so odgovori – če jih le slišim.

Hvala, ker SI!

Objem,

Petra

Medij Urška Puš → Dotik onostranstva

BILA STA DVA, PREŽIVEL JE LE EDEN

Ljuba Urška,

še pred kratkim bi me moj temperament priganjal, naj svoje vtise zapišem takoj. Toda tokrat ni bilo tako. Kot bi mi nekaj govorilo, naj uživam v čudovitem darilu, ki sem ga dobila od tebe. V bistvu niti ne znam izraziti čustev, ki me prevevajo. Kamen, ki se mi je odvalil od srca in duše je neizmeren. Nič nedorečenega me več ne tišči v prsih. Diham. In to s polnimi pljuči. ❤ Stik z očetom mi je samo še potrdil to, kar sem nekje v sebi že vedela. Da nisva imela nič nedorečenega in da me boli le njegov mnogo prezgodnji in nepričakovan odhod. In da ga še vedno pogrešam in ga vedno bom, toda zdaj s toplino v srcu.

Srečanje z mojim nikoli objetim sinom mi je za vedno spremenilo življenje. 29 let sem potrebovala, da sem te poiskala. Da razumem in sprejmem. Da je odšel le fizično. In da je vedno ob meni. Moj angel varuh. Da sem ti pisala na dan, ko se je rodil … in da sva se srečali na rojstni dan mojega očeta ne more biti naključje. Še vedno čutim tisto neizmerno lepo energijo, ko sva se videli in objeli; pa čeprav se nisva poznali. Pa vendar sva se … od nekod. In vedno se bova. Besede in simboli, ki jih je posredoval moj sine, so me neizmerno osrečile. Še tisto, česar takrat nisem razumela, zdaj razumem. Razen Sonje seveda . In svojega bodočega . Bom, ko bo čas.

To, da je sine ob meni in ve kako se počutim, je nekaj neprecenljivega. Da mi pomaga, pa je že čudež. Ko sem prišla domov, sem stisnila k sebi in poljubila drugega sina. Ni hotel vedeti, ampak mislim da je le vprašanje časa. Ker zdaj vem, kako sta povezana. ❤ Lovilca sanj sem nežno prijela v roke in poljubila. Ter se zahvalila sinovoma, da me čuvata.

Največji čudež zame pa je to, da nimam več nobenega občutka krivde. In da ko se spomnim nanj, ne vidim grobka z belo svečko in rožico, ampak odraslega mladega moškega, ki se mi smeji na vsa usta. Spet mi tečejo solze. Solze sreče. Ker vem, da me čakajo samo še lepe stvari. In da nikoli nisem sama. Ker zdaj vem, kako narediti korak naprej. In ker vem, da me toplota duše varuje in vodi. Pa četudi mi reče : Ne rini naprej, raje se vsedi za par minut in pokadi cigareto ?.

Neskončna hvala draga moja. Ker si vstopila v moje življenje in ga obrnila na pravo smer. Hvala tistemu, ki te je obdaril s to močjo. In hvala dušam, ki so pripravljene stopiti iz svojega sveta, da bi nam bilo lažje.

Rada te imam.

Barbara

KO PONOVNO SLIŠIŠ GLAS NAJDRAŽJIH

Nekaj v meni mi je govorilo, da odidem k Urški na pogovor z umrlimi. Da bi rada nekaj slišala. In sem šla. Preden pa sem šla k Urški, si nisem niti v sanjah predstavljala, da bom doživela to, kar sem. Čeprav sem globoko v sebi to vedela oz. čutila. Tako da sem dobila samo potrditve. Moja pokojna babica in moj mentor v umetnosti, ki ju sicer največkrat sanjam in ju čutim ob sebi. Urška je poročala s tako natančnostjo, da nisem imela kančka dvoma, kdo je prišel na pogovor. Takoj sem ju prepoznala.

Moja varčna babica me je takoj opozorila, da premalo izkoriščamo deževnico, pa da moja mami obožuje flancate, pa da je dinamika mojega dela prehuda in da moram paziti nase, (vse to je absolutno res). Pa da vidi par, ki se trudi in da bo dobil otroka v mesecu marcu (naslednji dan sem se pogovarjala s svojo prijateljico, ki mi je povedala, da naposled s partnerjem pričakujeta otroka, ki pride marca). In še in še. Še vedno si lahko prikličem nazaj njen vonj in na readingu mi je povedala, da jo vonjam. In moj veliki mentor, ki je bil zame zares velik človek in ki mi je v času, ki sva ga preživela skupaj, pokazal, kako lepo in preprosto je lahko življenje in koliko emocij je možnih in kako lepa je umetnost, s katero se danes s tako ljubeznijo ukvarjam. Vplival je name. Zaradi njega sem danes drugačna. Zato me je res zelo bolelo, da nisva razrešila, kar me je v globinah biti bolelo, da se nisva poslovila, preden je odšel, ampak sva se samo odmaknila drug od drugega. Zdaj vem, da to ni bilo potrebno. Da je z mano, da me odprto podpira in me usmerja in da me brca, da dosežem to, kar si sama najbolj želim. Vse to je bilo tako natančno konkretizirano, da za to absolutno ni mogel vedeti nihče, razen mene in dušic.

Koliko potrditev sem dobila, da sta z mano, da vesta, kaj razmišljam, kaj me boli, kaj čutim, kaj si želim, česa me je strah.

Samo jaz sem lahko vedela, kakšne izkušnje so me povezovale z vsakim od njiju, kaj vse sem doživela z njima v času, ki nam je bil dan, kakšne emocije oz. čustvene povezave sem imela tako z enim kot z drugim. Zdaj sem pomirjena. In polna nove energije in veselja do življenja in dela.

Urška, hvaležna sem, da sem te spoznala. Hvaležna za tvoj dar, ki je neprecenljive vrednosti.

Še enkrat hvala ti iz srca.

M.