OČETOVA DUŠA IN POTRDITVE, DA JE ŠE VEDNO PRISOTEN

“Urška, hvala, hvala, hvala. Sem najbolj vesela, da sem bila v petek pri tebi. Zame je bil ta petek tako nabit z energijo, poln pričakovanja, veselja, strahu … Komaj sem ga čakala … In kar ne morem verjeti … Koliko enih informacij …  Res obstaja nekaj na drugi strani mavrice. Tvoje znake in namige sem kar absorbirala … Čeprav se mi ni nič posnelo, se mi zdi da sem si vse zapomnila. Čutila sem, da mora priti moj oči, ker mi zelooo manjka.
Ko sem odhajala od tebe sem bila psihično izčrpana. Res. Toliko enih informacij, ampak sem jo proti večeru vseeno popihala na Šmarno goro in na poti sta me čakala 2 zelo lepa temno siva pereščka. Ve,m da je bil to moj oči, ker je bil sam športnik in je ljubil naravo.
Včeraj, ko pa sem tekla po Rožniku, sem spet našla temno pero. Rožnik je bil skoraj drugi dom mojega očija. Povsod kjer je narava in šport je tudi on.
Ne bom rekla, da mi ni vec hudo, mi je pa res lažje, ker sem dobila potrditve, da je z mano. Mislim, da bom še prišla. No, če bi lahko, bi kar vsak mesec prišla poklepetat z očijem.
Hvala.”

Ursa