PREMALO UŽIVAMO!

Že vrsto let opazujem tako sebe kot druge kako (ne)znamo uživati. Slovenci veljamo za deloholičen narod, obsedeni smo z neprestanim delom, številnimi obremenitvami, a ko pride do uživanja, odpovemo. Kje smo se izgubili?

Domov vas večina prihaja popolnoma izmučenih in preobremenjenih. Noči so neprespane, saj ne morete utišati mislih, ki vam švigajo po glavi. Dolgoročno je to idealen recept za katastrofo. Opažam, da v veliko slovenskih družinah počitek ni zaželjen in predstavlja nekaj slabega. Delanje »nič« v naši kulturi pomeni, da si nesposoben in slab. Uživanje je tako vedno pogojeno z grenkim priokusom krivde in sramu. Drugi delajo, a jaz ležim. Vedno očitki in slaba volja. Tisti, ki si znajo vzeti čas samo zase in narediti nekaj koristnega za svojo dušo, so po drugi strani spet tarča zavijanja z očmi in predsodkov, češ kaj vse bi lahko naredil/a, če ne bi stalno kofetkala, hodila po koncertih, brala knjig oziroma sedela na terasi in gledala v zrak. Zakaj je slabo delati nič? Zakaj se je tako težko odklopiti od vsakdana in pozabiti na službo, skrbi, tečnega šefa, nesporazuma v odnosu, slabih ocen otroka, … ? Res si znamo zakomplicirati življenje. Trik je zgolj v tem, da poiščemo stvari ob katerih lahko resnično, brez slabe vesti, krivde in sramu, rečemo, da uživamo.

Sama sem prišla do presenetljivih rezultatov. Uživati znam, ko delam nič, se crkljam z mačkoma, berem dobro knjigo, skrkam vroč čaj v družbi najdražjega, poslušam glasbo in poplesujem po stanovanju, jem čips in zraven pijem bezgov radler, ko z mojim udariva globoke debate in ure in ure preklepetava ali ko greva skupaj na sprehod … še bi lahko naštevala.

Nasmeh in dobra volja se res skrivata v majhnih rečeh. Zelo malo je dejansko potrebno za notranjo srečo, a poiskati jo moramo znotraj sebe. Dokler pa menimo, da si ne zaslužimo počitka, miru in lepih trenutkov, potem nas bo okolica konstantno opominjala, da je čas za spremembo.

Moje največje razsvetljenje je bilo, da sem pri sebi odkrila kaj to sploh je uživati. In čisto zares, tega ne prodajajo v trgovini in to kar razveseljuje druge, niti ni nujno, da bo tudi mene. Iskanje samega sebe nas pripelje do tega, da se počasi naučimo uživati v največjih malenkostih. Življenje je resnično čudovito in ni vse v delu in obveznostih. Ne bežite v delo!

Vse mora biti v ravnovesju. Če delate za denar, ga imate pravico tudi zapraviti, za karkoli, da ne bo pomote. Ob trdem delu si moramo vzeti čas zase, da se regeneriramo in napolnimo baterije. Vsak pa ima svoj način polnjenja in različnega proizvajalca baterij. Vzemite si čas in odkrijte kdo ste! Predvsem pa si dovolite videti lepe stvari v življenju!

Medij Urška Puš na facebooku: Medij Urška Puš

Članek je objavljen tudi na portalu Moia.in.