PO POGOVORU Z DUŠO NAJINEGA SINA!

PO POGOVORU Z DUŠO NAJINEGA SINA!

»Vsaka mati mora otroka enkrat spustiti, da odide; to je naravno, težko pa je, če odide za večno s tega življenja, brez pojasnila ZAKAJ. Po dveh letih od sinove smrti še vedno ni bilo odgovora, glodala pa me je misel, kako je z njegovo dušo. Saj pravijo, da slučajev ni; z daljincem sem se prestavljala po programih TV , naletela na pogovor z Urško in se dogovorila za reading. Točno o tem sem razmišljala že kar nekaj časa, pa nisem našla prave osebe.
Na srečanje sva odšla oba z možem. Pravzaprav sem bila nekoliko skeptična, vendar se je že takoj na začetku pokazalo, da Urška čisto preprosto, spontano, vendar zelo natančno opiše značilnosti duše s katero komunicira. Neverjetno, kako se je tudi sama začudila nad nekaterimi sinovimi posebnostmi, ki jih je spoznavala na ” zmenku “. Hkrati pa je bila to za naju potrditev, da je sinova duša z nami. Takšen humor sva poznala pri njemu!
Pravzaprav se je prava dogodivščina začela šele nekaj dni po tem, ko sva doma razvozlavala sinova sporočila, ki sva jih dobila. Neverjetno! Počutila sva se kot detektiva. Precej dobro nama je uspelo razrešiti kar večino njegovih sporočil.
Deklica, ki nam jo je opisal, je prišla na najin »zmenek« točno tako oblečena, kot jo je prikazal, samo roza majice ni imela. Vse, kar je povedal, da se z njo dogaja, je bilo resnično in samo jokali sva lahko nad tem. Na koncu sem si jo le upala vprašati glede roza majice. Povedala je, da jo je imela oblečeno celo dopoldne in si jo je preoblekla pred odhodom na najin »zmenek«.
Pojma nisva imela, kaj naj bi pomenilo, da naj sestra posluša določeno pesem, saj je sploh nisva poznala. Ko pa sva jo našla in prevedla besedilo, sva ugotovila, da je to slovo od ljube sestre. Vse, kar nam je zaupal o njenem čustvovanju, se je izkazalo za pravilno in upam, da sva ji vsaj malo olajšala življenje.
Razjasnil nama je skoraj vse glede njegove smrti in sedaj se z ničemer več ne obtožujeva. Prikazal nama je stvari v pravi luči.
Bilo je neizmerno hudo brskati spet po svojih komaj za silo zaprtih ranah, vendar je bilo vredno, da si lahko spravljen sam s seboj. Drugače se ne da v miru živeti.
Hvala Urška!«

Mira

Deli to objavo

Dodaj odgovor