O SLIKAH URŠKE PUŠ
Piše Saška Simonič.
»Brez mej« nosi naslov slika, ki me je poklicala, ko sem njene slike opazovala na računalniškem zaslonu. Nebeška slika, ki mi je odprla delček vizije, glede mojega nadaljnjega dela. Ta slika je prebudila del mene in tako je nastala moja prva intuitivna slika »Slediti klicu«. Brez mej. Slika »Brez mej« je klicala, da jo občutim tudi v živo. Tako sem se odpravila na Urškino razstavo na grad Fužine. Ekstaza je tisto, kar bi povzela o tej sliki, ko sem jo začutila v živo. Gledala bi jo in gledala in gledala, cele ure bi lahko sedela in jo gledala. Zelo fine vibracije, ki so božale mojo dušo, vizualno pa je slika zame čista perfekcija – od barv, do oblik na njej. A tekom Urškinega predavanja o njenem delu, se je zgodil tisti pravi klic. Moč slike, ki me je vlekla k sebi preko občutja bolečine, ne preko vizualne privlačnosti in mi dala jasno vedeti, da je to tisti pravi klic, da je to tisto nekaj, kar moram razrešiti, da bom znala naprej po svoji poti bolj jasno, predvsem pa svobodno. In tako je slika »Vrnitev domov« prinesla številna razkritja. Vsak stavek kratkega, a jedrnatega kanaliziranega sporočila, ki sem ga prejela ob sliki, je košček sestavljanke, ki sem ga iskala in potrebovala, da bi bolje razumela potek moje poti, mojega življenja v točno tistem trenutku, ko me je slika izbrala. Dobila sem odgovore na vprašanja, ki sem si jih zastavljala v zadnjem obdobju.
Urškine slike niso samo slike, so terapija za dušo, terapija za dani trenutek. Simboli na slikah prinašajo globoka sporočila, ki jih lahko razvozlamo le tisti, ki so nam namenjena.
Hvaležna sem ti, Urška, ker si dovolila in imela v sebi to moč, da si postala orodje Onostranstva, ko te je izbralo, da preko tebe spregovori v dobrobit človeštvu. Sedaj tudi preko slikanja. Zdaj razumem kaj se pravi, da ima slika zavest.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.