Urška Puš je posebna ženska, s posebnim darom. Ukvarja se z dušami, energijo, entitetami oziroma povedano drugače, dela kot medij. Medij je oseba, ki lahko komunicira z onostranstvom, poveže se lahko z duhovnim svetom in žalujočim svojcem ter prijateljem preda sporočila umrlih.

Kako je Urška ugotovila, da ima ta poseben dar? “Darove prinesemo s seboj v to življenje oziroma so nam položeni v zibelko. Tudi sama sem imela prve izkušnje s paranormalnim v zgodnjem otroštvu. Kot otrok, ki je zaradi izrečenega, stigmatiziran kot čuden in nor, vse zaznave in čutenja zatre in zaklene. Kar sem čutila, videla v otroštvu sem zaklenila v svojo podzavest do srede 20ih let, ko so se stvari ponovno začele intenzivneje odvijati. Nisem več mogla zanikati, da jih vidim, slišim, vonjam, čutim in z njimi komuniciram. Mrtvi so postali del mojega življenja.”

Medij je oseba, ki umrle vidi, sliši, čuti, vonja in z njimi komunicira. Vsak medij ima svoj način povezovanja z duhovnim svetom in prejemanja sporočil ter tekom izkušenj izoblikuje njemu ali njej lastne simbole za interpretacijo posredovanih sporočil s strani umrlih. “Mene osebno ne moti, če jih vidim, seveda vsi prizori niso lepi, sploh, če je oseba tragično umrla. Mrtve lahko vidim kot nas še žive, le da je gostota teles umrlih drugačna od naše. Pogovor z mrtvimi poteka vzporedno z mojimi mislimi v obliki dialoga, kratkih filmov, številk, imen, krajev,…” Urška pravi, da duš ne išče, saj one najdejo njo. “Mediji ne kličemo pokojnikov. Ko se povežemo z duhovnim svetom, beremo oziroma kanaliziramo tiste duše, ki to želijo, torej imajo sporočila za žalujoče.”

Zanimalo me je, kako izgleda, ko na posvetovanje pride stranka. Ali Urški vedno uspe priti v stik z dušo, zaradi katere stranka pride na posvetovanje? “Na reading vedno pridejo duše, ki želijo navezati kontakt s stranko in ki imajo zdravilna sporočila za žalujoče. Torej se mrtvi ne oglašajo na naša pričakovanja in zahteve. Oglasijo se duše za katerimi še vedno žalujemo, jih ne moremo izpustiti, premlevamo kaj bi bilo, če bi bilo, … Lahko pa na pogovor pride več duš. Včasih pridejo tudi duše, na katere smo že pozabili ali jih morda niti nismo želeli slišati. Duša vedno preda sporočilo, če ga hočemo ali nočemo.”

Vsak reading je unikaten. Urška dnevno slišim kup žalostnih, srce parajočih zgodb, tako da zelo težko izpostavi zgodbo, ki se ji je v njeni karieri najbolj vtisnila v spomin. “Morda najbolj izstopajoče izkušnje z dušami so med energetskim očiščevanjem domov. V teh primerih pa nikoli ne veš na kaj boš naletel ali bodo to zgolj duše umrlih ali druge entitete, ki so okoli nas. Najbolj mi v spominu ostanejo čiščenja, kjer so vpleteni otroci in klicanje duhov. To so najbolj intenzivne izkušnje. Urgentni primeri.”

Smrt bližnje osebe je zelo težko preboleti. Kako omiliti to bolečino oziroma kako si v tem primeru pomagati? “Kot medij svetujem, da si dovolite žalovati. Ni namreč recepta kako bi predelal smrt bližnjega. Izgube so zelo različne. Niti dva človeka ne bosta žalovala enako. Ne moremo primerjati dveh oseb, kateri sta izgubili mamo, da ju bo izguba enako globoko pretresla. Ni pomembno kako žalujete, pomembno je, da greste skozi vse faze žalovanja, od šoka, do zanikanja, do jeze, žalosti. Ni pravilnega in napačnega žalovanja.” 

Glede na to, da Slovenci še vedno veljamo za dokaj konzervativni narod me je zanimalo, kako je njena dejavnost sprejeta pri nas. “Da smo zadrgnjeni in konzervativni sem mislila tudi sama, pa vendar temu ni tako. Slovenci nismo tako zaprt narod, kar se tiče paranormalnih aktivnosti, duš, energij, onostranstva. Samo pogovarjamo se ne o tem. Še vedno dovolimo, da nam predsodki in stereotipi krojijo življenje. Vsak, ki se poda na pot poslanstva se sreča z mavrico odzivov. Pri nekom, ki se javno izpostavi kot medij, pa še toliko bolj. Na svoji poti se srečujem s pozitivnimi komentarji, številčno podporo, prestrašenimi ljudmi, s skeptiki, ljudmi, ki se norčujejo in nenazadnje ljudmi, ki se vzdržijo vsakršnih komentarjev. Ne opravljam tega dela, da bi koga prepričevala ali silila v razumevanje onostranstva. Tu se ne gre za to, da človek mora verjeti. Če želite verjeti v redu, če ne, tudi v redu. Moja naloga je, da ljudem predam sporočila in potrditve umrlih, kaj pa ljudje naredijo s temi informacijami, je pa njihova stvar.”

Urška se bo še naprej posvečala medjstvu in energetskemu očiščevanju domov, kaj vse bo prinesla prihodnost, pa se bo pustila presenetiti: “Jaz že nestrpno čakam. “

Intervju je objavljen dne 15.08.2015 na Oopsi. Intervjuvala me  je Urška Pavčnik.