Članki

Kaj lahko pričakujem od pogovora z umrlimi?

Pogovor z umrlimi je namenjen ljudem, ki še vedno niso preboleli izgube drage osebe, ki še vedno žalujejo in ali imajo občutek krivde ali nedorečenih, nedokončanih zadev. Za optimalni reading svetujem naj ljudje pričakujejo čim manj in naj od mrtvih ničesar ne zahtevajo, saj dušni svet ne funkcionira na ta način. Najboljši recept za dobro seanso je, da se človek sprosti in prepusti dogajanju in dušam, da naredijo svoje.

Pred readingom prostor vedno očistim z žajbljem, da vsem prisotnim omogočim energijsko čisto okolje. Prosim naj me vodniki očistijo vseh mojih misli, želja, mnenjin ega ter mi zaščitijo auro. Ob tem odprem kanale za izven telesne zaznave in s tem postanem sama »kanal« za sporočila umrlih. Sporočila prejemam v obliki diapozitivov, ki so opremljeni s čustvi in najrazličnejšo energijo. Ljudem predam to kar vidim, slišim, čutim in vonjam v obliki lastne interpretacije. Tekom let mediji razvijemo simbole za določena sporočila. Vsak medij ima svoj način dela, na različne načine prejemamo informacije in jih zato tudi tolmačimo drugače. Vse kar pokojni sporočajo ima svoj pomen, odvisi od medija, da to »prav« interpretira. Sama sporočila vidim in zaznavam v obliki, ki je meni poznana ali sem to že izkusila, doživela ali zgolj videla. Spomin opremijo s čustvi in njihovo osebnostjo. Preko medija namreč ne prehajajosamo spomini, ampak osebnost in karakterne lastnosti umrlega, včasih način govora ali celo telesne kretnje.

000-karma1

Foto: splet.

Na reading lahko pride več duš, sorodnikov ali prijateljev. Duš ne kličem, prosim le, da pridejotisti umrli, ki imajo za stranko in njene svojce zdravilna sporočila. Nekateri imajo večja sporočila, spet drugi manjša, tretji pa samo nakažejo svojo prezenco s pozdravom. Ne redko se zgodi, da se stranka znajde v nelagodni situaciji, ko jih duša umrlega preda sporočilo za nekoga iz družine, ki ne »verjame« v te stvari in me pogosto potem sprašujejo kaj storiti. Čisto preprosto. Vi predate sporočilo naprej, kaj bo ta oseba s temi sporočili naredila, je pa popolnoma njihova stvar. Ne skrbite. Vedno se najde pravi trenutek, ko lahko brez slabe vesti predate sporočila. Velikokrat se duše pokojnih dotaknejo zasebnosti in svetujejo kako izboljšati odnose ali na kaj biti zdravstveno pozoren ali na katerih področjih vzpodbujati otroke. Vaša odločitev je ali boste te nasvete upoštevali ali ne, še vedno je planet svobodne volje.

Vsaka seansa je unikatna, saj je vsaka duša posebna in originalna, zato ni niti en reading enak drugemu. Na pogovoru z umrlimi dobite vedno tisto, kar v danem trenutku najbolj potrebujete. S tem pokojniki potrjujejo, da vedo o čem razmišljate, kaj vas muči in kakšen nasvet potrebujete. To so zgolj potrditve za vas. Morda vaših dragih svojcev in prijateljev ni več tukaj, a njihove duše vas spremljajo, vodijo in varujejo. Življenje je veliko več kot le fizično!

Članek si lahko preberete tudi na portalu Moia.in.

Kam gremo, ko umremo?

Pogovori z umrlimi vedno znova dokazujejo, da ima duša, tudi po fizični smrti zavest. Kot medij sem spoznala svet duš preko pogovorov z njimi. Duhovni svet še zdaleč ni črno bel, ampak prečudovitih barv. Ljudi, ki komuniciramo z umrlimi je več vrst. Mediji smo si namreč različni tako po zaznavah, delu kot prejemaju informacij iz drugih sfer Univerzuma. Danes z vami delim moja spoznanja.

Veliko je polemik o tem, kam gremo po smrti, če sploh kam. Ali potujemo v nebesa ali v pekel ali morda samo tavamo nekje po vesolju? Tovrstnih vprašanj je ogromno. Po mojih večletnih izkušnjah druga stran zagotovo obstaja. Ko se nit med astralnim in fizičnim telesom pretrga nastopi smrt. Umremo fizično, a duša živi naprej. Duše delim na zemeljske in »nebesne«. Prve niso prečkale na onostran, medtem, ko so »nebesne« duše uspele iti v luč. Duše iz onostranstva vidim belo rumenih zlatih barv, v človeški, a prosojniobliki. Zemeljske duše se mi pravtako pokažejo v telesni obliki, a z drugačno gostoto telesa in temnejših barv. Obstajajo tudi pokojniki, ki so med enimi in drugimi,  tik pred prečkanjem na onostran in zavzamejo vmesne barve, niso tako temne kot zemeljske in ne tako svetle kot »nebesne«.

energija 2

Foto: splet.

Duše, ki jih imenujem zemeljske, so »ujete« med svetovoma in zato še vedno »fizično« prisotne ob nas. Prav tako še vedno posedujejo številna zemeljska čustva, zato njihov energetski vpliv še živi ljudje čutimo kot projekcijo njihovih misli, čustev, razmišljanja in delovanja. Na trenutke lahko sami celo podoživimo pokojnikovo bolečino, ki jo je imel med fizičnim življenjem. Npr., nekoga, ki je umrl od srčne kapi, lahko svojci zaznavamo kot tesnobo na prsnem košu ali težave z dihanjem ali celo bolečine na področju srca. Mrtvi nam nikakor ne želijo škodovati, gre samo za način nakazovanja njihove prisotnosti. Zemeljskim dušamje zato potrebno pomagati najti lučv onostranstvo, saj se le tako lahko pripravijo na naslednjo reinkarnacijo. Z njihovim prečkanjem se poležejo energije in težja občutja izginejo. Če ste prej zaznavali tesnobo zaradi pokojnega dedka, ki je umrl od srčenega infarkta, zdaj tega ne boste več čutili, ampak boste dedkovo navzočnost občutili na lažjih energijah.

Pokojnike, ki še tavajo med svetovoma, je potrebno pospremiti do portala, saj se šele s prehodomzares znebijo vseh zemeljskih čustev. Nekateri umrli ne želijo prečkati v luč, drugi malce oklevajo, nekateri enostavno ne najdejo portala in so tudi taki, ki jih je strah prehoda. Sprašujejo se to, kar se sprašujemo živi. Me bo kdo počakal, ko bo moja duša zapustila fizično telo? Kakšna je druga stran? Ali sploh obstaja luč?

Brez strahu. Vaši dragi pokojniki vas bodo prišli počakati, ko bo napočil vaš čas za odhod. Do takrat pa le živite življenje in si dovolite biti srečni!

Članek si lahko preberete tudi na portalu Moia.in.