DRUŽINSKI POGOVOR Z DUŠAMI UMRLIH

DRUŽINSKI POGOVOR Z DUŠAMI UMRLIH

“Z Urško smo se srečali družinsko, sama sem bila prisotna kot hči oz. vnukinja umrlega (zraven je bil tudi mamin mož, moj oče, ki ga je dedek tudi poznal). Moji mami je namreč v njenih 20ih letih za boleznijo umrl oče, na katerega je bila izredno navezana in čigar smrt jo zaznamuje še danes. Ni se bila zmožna udeležiti pogrebov moških, prav tako je imela kar precejšnje zdravstvene težave. Po naši ‘seansi’ z Urško zadeve stojijo drugače, mami “lazje diha”, zdravstvenih težav je manj, bila je že na pogrebih. Naj navedem en primer, ob kateri smo se vsi jokali čez solze … Urska je že zaznala dedkovo prisotnost in po nekaj časa se z glavo sunkovito nagne v eno smer, si z roko pogladi lase ob strani in rece “uh, tole je bilo pa blizu, skoraj si mi frizuro oz. teh nekaj las uničil”. Starša se najprej spogledata, oba v smeh in jok-namreč moj oče in dedek sta bila zelo povezana in ljubitelja orožja, dedek je bil vedno urejen, ko sta bila v garaži je moj oče (po njegovem pripovedovanju, pa načeloma v začetku ni verjel v to ‘povezovanje z umrlimi’) po nesreči ustrelil s puško in dedka skoraj ustrelil v uho oz. je šel metek zelo blizu glave… Ko človek sliši te stvari, te res presunejo. Zaključujem s tem, da je Urška nakazala mami tudi to, da ji je oče nekaj pustil v stari, domači hisi na podstrehi…in res je tam nekaj bilo… Obisk pri Urški toplo priporočam vsem, ki vas smrt bližnjih še vedno zaznamuje.”

Milena

Deli to objavo

Dodaj odgovor